Document - Summary Report: False starts -The exclusion of Romani children from primary education in Slovenia, Croatia and Bosnia and Herzegovina

Napacni zacetki:

Izkljucenost romskih otrok iz osnovnošolskega izobraževanja v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem ter v Sloveniji

Povzetek

Napacni zacetki: Izkljucenost romskih otrok iz osnovnošolskega izobraževanja v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem terv Sloveniji


Romski otroci se v evropskih državah pri vkljucevanju v izobraževanje soocajo z ovirami. Neuspeh držav pri zagotavljanju pravice do izobraževanja zmanjšuje prihodnje zaposlitvene možnosti za posamezne otroke in ohranja stanje prikrajšanja in marginalizacije romskih skupnosti.

Izobraževanje ni le pravica sama po sebi, ampak je nujno za doseganje ostalih clovekovih pravic. Romske skupnosti so med najrevnejšimi v Evropi.Segregacija in diskriminacija sta mnoge Rome prisilili k življenju na robu družbe, ponekod v razpadajocih naseljih, brez osnovne infrastrukture in storitev.Romi so v mnogih državah poglavitne žrtve policijskega nasilja in rasno motiviranega nasilja s strani posameznikov ali skupin. Prepogosto se tudi dogaja, da ne dobijo pravicne zadostitve v primerih kršitev svojih clovekovih pravic.

To porocilo opisuje pomanjkljiv dostop romskih otrok do osnovnega izobraževanja v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem ter v Sloveniji. Romi prepogosto ne obiskujejo pouka, ali pa ga obiskujejo le obcasno. Visoka stopnja Romov, ki prenehajo z izobraževanjem, pomeni, da mnogi ne zakljucijo osnovne šole.Nekateri Romi obiskujejo izkljucno romske razrede, ki uporabljajo skrajšan ucni nacrt.Prav tako so razširjena rasisticna mnenja in predsodki, tudi med nekaterimi ucitelji in izobraževalnimi delavci, ki delajo z romskimi otroci.

Skrajna revšcina mnogim romskim otrokom ne omogoca popolnoma izkoristiti možnosti, ki jih ponuja izobraževanje.Ponekod so na voljo brezplacni obroki, ucbeniki in prevoz, a otroci pogosto ne morejo premagati prevelikih razdalj med romskimi naselji in šolami ali pa pouka ne obiskujejo zaradi pomanjkanja zimskih oblacil.V hladnih in prenatrpanih domovih je romskim otrokom pogosto onemogoceno ucenje in pisanje domacih nalog.Romski otroci, ki obiskujejo pouk, so prepoznavni zaradi svojih slabših oblacil in tako tarce posmeha in nadlegovanja s strani vrstnikov.

Države so odgovorne za premagovanje teh ovir pri izobraževanju, a oblasti v Sloveniji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem nisouspele zagotoviti spoštovanja in uresnicitve pravice do izobraževanja. To velja tudi za dolocene primere, kjer se niso spopadle z rasizmom in diskriminacijo proti romskim skupnostim, tako v šoli in izven nje.Države prav tako niso zagotovile pravice do izobraževanja romskim otrokom z aktivnim spodbujanjem njihovega polnega vkljucevanja v izobraževanje.

Pravica do izobraževanja

Pravica do izobraževanja je zapisana v mednarodnih standardih in pogodbah o clovekovih pravicah, ki mnoge zakonsko veljajo v Sloveniji, Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem. Obveznosti držav do pravice do izobraževanja se lahko dolocijo z naslednjimi štirimi kategorijami:

· Razpoložljivost. Osnovno izobraževanje mora biti obvezno in brezplacno za vse.Na voljo mora biti ustrezno številodelujocih izobraževalnih ustanov in programov.

· Dostopnost. Izobrazba mora biti dostopna vsem brez diskriminacije, tako zakonsko kot tudi dejansko, še posebej najbolj ranljivim skupinam.

· Sprejemljivost. Oblika in vsebina izobraževanja, vkljucno z ucnimi nacrti in metodami, morata biti sprejemljivi (na primer ustrezni, kulturno sprejemljivi in kakovostni).

· Prilagodljivost. Izobraževanje se mora prilagajati potrebam ucencev znotraj njihovega raznolikega družbenega in kulturnega okolja. Potrebno je izvajati ukrepe za izboljšanje dostopnosti in koristnosti izobraževanja za otroke.

Države, ki želijo vstopiti v Evropsko unijo (EU), morajo izpolnjevati standarde clovekovih pravic in domaco zakonodajo uskladiti z zakonodajo EU. Slovenija je postala clanica EU leta 2004, Hrvaška ima status kandidatke, Bosna in Hercegovina pa status »potencialne kandidatke«.

Kriteriji EU od institucij in držav kandidatk zahtevajo zagotavljanje demokracije, pravne države, clovekovih pravic in spoštovanja ter zašcite manjšin (kopenhagenski kriteriji). EU je junija 2000 sprejela direktivo za uveljavljanje principa enakopravne obravnave, ne glede na rasno in etnicno pripadnost (»Direktiva o rasni enakosti«), ki prepoveduje neposredno in posredno diskriminacijo ter se še posebej nanaša na izobraževanje.

Bosna in Hercegovina

V Bosni in Hercegovini po razlicnih ocenah živi od 20.000 do 100.000 Romov, pri cemer je najpogosteje uporabljana številka 60.000. Romšcina ostaja prvi jezik mnogih, ceprav se njena uporaba pri mlajših generacijah zmanjšuje. Pomemben delež Romov živi v nezakonito zgrajenih naseljih brez zagotovljene varnosti posesti ter z omejenim ali brez dostopa do osnovnih storitev. Stopnja revšcine je pri Romih bistveno višja kot pri ostalih prebivalcih.

Pravica do izobraževanja in zašcite pred diskriminacijo je zapisana v zakonodaji Bosne in Hercegovine. Pripadniki manjšinskih skupnosti imajo pravico do izobraževanja v svojem jeziku ali ucnega nacrta, prilagojenega njihovi kulturi, ce dosegajo dolocen delež ucencev. Leta 2004 sprejeti akcijski nacrt o izobraževalnih potrebah Romov in pripadnikov ostalih narodnostnih manjšin naslavlja mnoga podrocja in zagotavlja, da so Romi polno vkljuceni v izobraževalni sistem, ki je prilagojen njihovim potrebam in kulturi.

Še vedno pa stopnja nepismenosti med Romi ostaja visoka in mnogi romski otroci so delno ali popolnoma izkljuceni iz izobraževanja. V vecini primerov ne morejo obiskovati predšolskih programov. Kljub nekaterim izboljšavam v preteklih letih pri obiskovanju osnovnega izobraževanja, ki so tudi posledica delovanja nevladnih organizacij (NVO-jev) in posameznih lokalnih oblasti, ostaja vkljucenost v osnovno izobraževanje izjemno nizka.

Zaradi visoke stopnje nezakljucenega izobraževanja, romski otroci vcasih prekinejo osnovno izobraževanje že po nekaj letih. Statistike prav tako kažejo, da imajo romske deklice še manjšo možnost dostopa do izobraževanja od romskih deckov.

Razpoložljivost.Osnovno izobraževanje je v Bosni in Hercegovini brezplacno in obvezno. Vendar je bilo uresnicenih le malo vidikov iz leta 2004 sprejetega akcijskega nacrta, ki predvideva tudi usposabljanje izobraževalnega osebja o jeziku in kulturi Romov.

Mednarodna skupnost je pogosto poudarjala pomen pomoci pri povojni stabilizaciji in rekonstrukciji, vkljucno z reformo izobraževalnega sistema za Bošnjake, Hrvate in Srbe. Pomanjkanje ustrezno usposobljenih uciteljev in nižja prioriteta izobrazbene podpore za manjšine je zmanjšala razpoložljivost izobraževanja za otroke iz romskih skupnosti.

Dostopnost.Izjemna revšcina romskih skupnosti je eden od poglavitnih razlogov slabega obiska šol. V akcijskem nacrtu je predvidena pomoc v obliki brezplacnih ucbenikov, obrokov in prevoza za otroke iz romskih družin z nizkimi dohodki. Ta pomoc pogosto ni izvedena, z izjemo nekaterih primerov razdeljevanja brezplacnih ucbenikov.

Negativni stereotipi o »nacinu življenja« Romov ali odnos do izobrazbe so pogosto uporabljeni argumenti pri razlagi nizke stopnje obiskovanja pouka in ocen.

[»Še zmeraj se ne zavedamo dovolj pomena, ki ga ima izobraževanje za Rome. Oni se do nje obnašajo 'liberalno' – lahko greš v šolo, ne smeš v šolo, ni ti potrebno hoditi v šolo«.Porocilo Bosne in Hercegovine Odboru OZN za odpravo rasne diskriminacije, September 2005]

Zdi se, da lokalne institucije za socialno pomoc naredijo le malo za zagotovitev vkljucevanja romskih otrok v obvezno izobraževanje.Težave lokalnih oblasti pri iskanju otrok, ki ne hodijo v šolo, so delno pogojene tudi s samim pomanjkanjem statisticnih in zanesljivih podatkov o Romih na lokalni in nacionalni ravni.

Sprejemljivost.Diskriminacija proti Romom in negativni stereotipi so pogosto odražajo pri marginalizaciji romskih skupnosti in njihovi izkljucenosti iz uveljavljanja mnogih clovekovih pravic.Kljub obstoju porocil o diskriminaciji proti romskim otrokom v šolah, se taki dogodki še niso sprevrgli v odkrito diskriminatorna dejanja, npr. v segregacijo romskih otrok v šolah ali njihovo izkljucenost iz nekaterih izobraževalnih dejavnosti.

Romska kultura in tradicija nista sistematicno vkljuceni v ucni nacrt.Nekatere šole, ki jih obiskuje vecje število Romov, so organizirale obcasne dogodke in izvenšolske dejavnosti, usmerjene v romsko kulturo. Te dejavnosti so veckrat potekale v sodelovanju z romskimi organizacijami, vendar so nezadostne in v najboljšem primeru služijo le kot poskus premostiti pomanjkanja romske kulture v ucnih nacrtih, ki jih sprejme država.

Prilagodljivost.Predšolske programe obiskuje le majhno število Romov, kljub dolocbam v akcijskem nacrtu in nekaterim pozitivnim primerom na lokalni ravni. Ti programi pogosto niso brezplacni ali financno podprti. Prav tako ostaja število romskih uciteljev in ostalega osebja v šolah nizko, kljub dolocilom akcijskega nacrta o povecanju njihovega števila.

Romski jezik se na šolah ne uporablja ali poucuje, z redko izjemo kulturnih dejavnosti, ki jih organizirajo šole lokalno. Oblasti prav tako še niso izvedle nobenih ukrepov za uvedbo pouka v romskem jeziku v osnovnih šolah in tiskanja ucnih pripomockov, ceprav bo ta proces dolgotrajen.

Hrvaška

Po ocenah na Hrvaškem živi med 30.000 in 50.000 Romov, ceprav se je na popisu prebivalstva leta 2001 za Rome izreklo le 9.000 prebivalcev Hrvaške. Skoraj 80 odstotkov Romov na Hrvaškem uporablja romšcino ali njej soroden jezik Ljimba d'bjaš. Z izjemo glavnega mesta Zagreba, Romi vecinoma živijo v locenih zaselkih, ki so pogosto zgrajeni brez prostorskih dovoljenj in niso opremljeni z osnovno infrastrukturo in storitvami. Visoka stopnja revšcine je še posebej perec problem pri Romih, ki so pogosto izkljuceniiz trga dela zaradi nizke stopnje izobrazbe, visoke stopnje nepismenosti in diskriminacije.

Pravica do izobraževanja in zašcite pred diskriminacijo je zapisana v hrvaški zakonodaji. Manjšine na Hrvaškem so upravicene do izobrazbe v lastnem jeziku ali pisavi ter o njihovi kulturi in zgodovini. Leta 2003 sprejet nacionalni program za Rome obsega ukrepe za spodbujanje vkljucevanja romskih otrok v izobraževanje. Hrvaška sodeluje v regionalnem medvladnem projektu Desetletje vkljucevanja Romov (2005-2015) in se je v leta 2005 sprejetem akcijskem programu zavezala k izboljšanju dostopa Romov do izobrazbe, zaposlitve, zdravstvenega varstva in stanovanj.

Kljub tem ukrepom so romski otroci še zmeraj pogosto izkljuceni iz osnovnega izobraževanja. Romski otroci pogosto ne koncajo osnovnega izobraževanja in ponavljajo razrede. Le okoli 27 odstotkov naj bi jih uspešno zakljucilo osnovnošolsko izobraževanje. Stopnja obiskanosti pouka je pri romskih otrocih mnogo manjša kot pri njihovih neromskih sovrstnikih. Po uradnih ocenah vsak tretji romski otrok ni nikoli obiskoval pouka.

Razpoložljivost.Osnovno izobraževanje je na Hrvaškem obvezno in brezplacno. Ucitelji, ki ucijo Rome, porocajo o pomanjkanju ustrezne izobrazbe glede podrocij romske kulture in zmanjšanja negativnih stereotipov o Romih. Nacionalni program za Rome in akcijski nacrt za Desetletje vkljucevanja Romov ne vsebujeta specificnih ukrepov o usposabljanju uciteljev, ki v osnovnih šolah delajo z romskimi otroci. Pomanjkanje ustrezno usposobljenih uciteljev je zmanjšalo razpoložljivost obveznega izobraževanja za romske otroke.

Dostopnost.Prenatrpanost in pomanjkanje osnovne infrastrukture v vecini romskih naseljih negativno vpliva na dostopnost izobraževanja in njegovih prednosti. Ceprav centralne in lokalne oblasti in šole nudijo pomoc romskim družinam pri nakupu ucbenikov, pisal in oblek za šoloobvezne otroke, se mnogo revnejših družin še vedno srecuje s težavami pri pokrivanju stroškov.

Zakonska dolocila o obveznem izobraževanju se v primeru romskih otrok, ki pouka ne obiskujejo, ne izvajajo vedno. Na nekaterih obmocjih socialne službe nimajo zadostnega števila osebja in virov za pomoc pri obiskovanju pouka ali za spopad z vrsto socialnih in ekonomskih težav, s katerimi se srecujejo romske družine.

Ceprav se število razredov z izkljucno romskimi otroci in skrajšanim ucnim nacrtom manjša, so romski otroci še vedno tarce diskriminatornega vedenja zaradi negativnih stereotipov uciteljev in nizkih pricakovanj.

»Ce je kaj narobe v šoli, so za to vedno krivi Romi.«

»Ucitelj me okara, ce govorim svoj jezik.«

»Ucitelji nocejo niti slišati naših pesmi.«

Romski otroci na hrvaški osnovni šoli, marec 2006.

Sprejemljivost.Izobraževanje bi moralo spodbujati razumevanje med etnicnimi skupinami in spoštovati otrokovo kulturno identiteto, jezik in vrednote. Diskriminacija proti Romom neposredno omejuje dostopnost do izobraževanja in obenem ni v skladu s cilji izobraževanja, ki jih dolocajo mednarodni standardi varovanja clovekovih pravic.

Za razliko od drugih manjšin romska kultura in tradicija nista sistematicno vkljuceni v ucne nacrte na hrvaških šolah. Posamezni ucitelji in šole so zaceli izvajati dejavnosti povezane z Romi, tudi v sodelovanju z romskimi NVO-ji.

Prilagodljivost.Ceprav mnogi odrasli Romi razumejo in govorijo hrvaško, mnogi romski otroci, ki jezika ne poznajo ali pa ga le slabo razumejo, trcijo ob precejšnje težave ob prihodu v šolo, kjer ucitelji uporabljajo izkljucno hrvašcino. Jeziki, ki jih govorijo Romi, so v nasprotju z ostalimi manjšinskimi jeziki skorajda brez zastopanosti v šolah.

Za razliko od ostalih prebivalcev mnogo romskih otrok ni vkljucenih v predšolske programe, ceprav je v preteklih letih prišlo do izboljšav. Romske družine z nizkimi prihodki ne morejo placevati mesecnih stroškov vrtcev. Vse romske družine nimajo dostopa do brezplacne predšolske izobrazbe.

Obstojeci predšolski programi, ki jih organizirajo romske organizacije, so namenjeni izboljšanju znanja hrvašcine in drugim nacinom lažje integracije. Kljub ustreznim ukrepom, ki jih dolocata nacionalni program za Rome in akcijski nacrt za Desetletje vkljucenosti Romov, in vidnemu napredku, so razpoložljiva sredstva še zmeraj nezadostna.

Poleg tega veliko šol z bistvenim deležem Romov izven medžimurske in varaždinske županije ne zaposluje romskih pomocnikov. Pomocniki lahko igrajo bistveno vlogo pri premagovanju jezikovnih težav in pri spodbujanju komunikacije med šolami in romskimi skupnostmi ter starši. Starši se tudi pritožujejo, da so romski otroci prepušceni slabo usposobljenim romskim pomocnikom in tako deležni nezadostne izobrazbe, medtem ko se ucitelj ukvarja z neromskimi otroci. Da bi bila uporaba romskih pomocnikov zares koristna za vkljucevanje Romov v šole, morajo asistenti pridobiti ustrezno izobrazbo, ki jim bo omogocila polnejše in ustreznejše sodelovanje v ucnem procesu.



Slovenija

V Sloveniji po ocenah živi med 7.000 in 12.000 Romov, ceprav se je v popisu leta 2002 za Rome izreklo le kakšnih 3.000 ljudi. Romski jezik v Sloveniji je razdeljen na dve glavni razlicici, ki se govorita predvsem na Dolenjskem in v Prekmurju. Mnogo šoloobveznih romskih otrok govori slovenšcino slabo ali pa sploh ne. Romi pogosto živijo v naseljih, ki niso formalno legalizirana, zato nimajo nikakršnih zagotovil o trajnosti bivališca. Na dolocenih obmocjihnezaposlenost presega 90 odstotkov.

Slovenska zakonodaja šciti pravico do izobraževanja in prepoveduje diskriminacijo, vendar v zakonodaji in v praksi obstajajo razlike med "avtohtonima" italijanskima in madžarskima manjšinama, ki imata pravico do izobraževanja in šolanja v lastnem jeziku in uživata najvišjo stopnjo manjšinske zašcite, "avtohtonimi"romskimi skupnostmi, ki uživajo nižjo stopnjo zašcite, in "neavtohtonimi"Romi, katerih manjšinske pravice niso zašcitene.

Leta 2004 je Slovenija sprejela Strategijo za izobraževanje Romov, ki navaja glavne ovire pri integraciji romskih otrok in vrsto politik in ukrepov, namenjenih izboljšanju dostopnosti izobraževanja Romov.

Vendar kljub temu vecina romskih otrok v Sloveniji še vedno nima dostopa do predšolske vzgoje. Stopnja vkljucenosti v osnovno izobraževanje je kljub izboljšanju nižja kot pri ostali populaciji. V Prekmurju 70 odstotkov romskih otrok redno hodi v šolo, medtem ko je na Dolenjskem takšnih samo 39 odstotkov. Tudi romski otroci, ki pogosto hodijo v šolo, mnogokrat ne koncajo devetih let osnovnega izobraževanja.

Razpoložljivost. V skladu s slovensko zakonodajo je osnovno šolanje obvezno in brezplacno, vendar je razpoložljivost osnovnega šolanja za Rome omejena zaradi pomanjkanja ustreznega izobraževanja uciteljev. Vzgojitelji in ucitelji, ki delajo z romskimi otroki, so le redko deležni specificnega usposabljanja, na primer o romski kulturi in jeziku, kar bi pripomoglo k vkljucevanju romskih otrok in odpravljanju negativnih stereotipov in nizkih pricakovanj. Trenutne pobude lokalnih izobraževalnih institucij in nevladnih organizacij so nezadostne.

Dostopnost. Pristojne oblasti si prizadevajo, da bi ucencem iz revnejših romskih družin priskrbele brezplacno prehrano, ucbenike in transport. A dolga pot do šole, prenatrpane in neogrevane hiše, slabe higienske razmere v romskih naseljih, pomanjkanje primernih oblacil in nezadostna financna sredstva za pokrivanje stroškov izobraževanja še vedno onemogocajo, da bi lahko izkoristili vse prednosti izobraževanja.

["Nekateri živimo v barakah. Le kako naj gre otrokom dobro v šoli?"Pripadniki romske skupnosti, Slovenija, Marec 2006]

Pomembno vlogo igrata tudi rasizem in diskriminacija. Glede na celotno populacijo so romski otroci neproporcionalno zastopani v šolah za otroke s posebnimi potrebami, V šolskem letu 2004/2005 je 8 odstotkov romskih šoloobveznih otrok obiskovalo posebne šole, medtem ko je bil med neromskimi otroki ta delež le enoodstoten.

Od šolskega leta 2003/04 pristojne službe vecinoma podpirajo ustanavljanje mešanih razredov in Strategija za izobraževanje Romov iz leta 2004 zavraca locevanje v izobraževanju. Vendar se kljub izboljšanju loceni razredi in skupine za Rome v osnovnih šolah zakrijejo kot "dopolnilni pouk". "Bršljinski model", ki je bil prvic uporabljen v osnovni šoli Bršljin v Novem mestu, uvaja locene skupine otrok, ki pri posameznih predmetih ne dosegajo zadostne uspešnosti. Ta model je naletel na kritike s strani slovenskih strokovnjakov za izobraževanje, saj dejansko spodbuja segregacijo, komisar za clovekove pravice pri Svetu Evrope pa ga je poimenoval "korak nazaj od doseženih stopenj integracije".

Sprejemljivost. Zaradi negativnih stereotipov imajo ucitelji do romskih otrok nizka pricakovanja in druge diskriminatorne pristope.

["Romski otroci se ne zanimajo za fiziko ali matematiko, Mogoce se naucijo špansko, saj pogosto gledajo telenovele". Ucitelj na osnovni šoli, Slovenija, marec 2006]

Obstojeci ucni nacrti ne predstavljajo romske kulture in tradicije vsem ucencem. Multikulturni ucni nacrt, ki ga predvideva Strategija za izobraževanje Romov, še vedno ni uveljavljen. V nekaterih šolah naj bi se še vedno uporabljali stari ucbeniki in ucna gradiva "za Rome", tudi takšna s skrajšanim ucnim nacrtom.

Zdi se, da so aktivnosti, ki jih osnovne šole in vrtci organizirajo v zvezi z romsko kulturo, predvsem odvisne od zavzetosti posamezne šole oziroma ucitelja. Pogosto so omejene na aktivnosti v okviru Mednarodnega dneva Romov ali na igranje in petje romske glasbe.

Prilagodljivost. Zaradi jezikovnih preprek se romski otroci z zgolj osnovnim znanjem slovenšcine težje vkljucujejo v osnovni šoli. Strategija za izobraževanje Romov predvideva, da bi bili romski otroci pred osnovno šolo vsaj dve leti deležni predšolske vzgoje, a število romskih otrok, ki imajo dejansko dostop do predšolske vzgoje, ostaja nizko.

Projekt, namenjen standardizaciji romskega jezika v Sloveniji lahko štejemo za korak v pravo smer, vendar ukrepi za vkljucevanje romskega jezika v predšolske in šolske ucne nacrte, navedeni v Strategiji za izobraževanje Romov, še niso uvedeni.

Na pobudo šol ali preko projektov, ki jih financirajo mednarodni donatorji, je prišlo do zaposlitev romskih pomocnikov, ki naj bi pripomogli k premagovanju jezikovnih in drugih ovir, vendar se jih do sedaj še ni celovito in sistematsko vkljucilo v šolski sistem.

Priporocila

Bosna in Hercegovina, Hrvaška in Slovenija morajo nemudoma ukrepati in prepreciti diskriminacijo Romov v izobraževanju ter sprejeti dodatne ukrepe pri preprecevanju diskriminacije romskih otrok in uveljavljanju enakosti v izobraževanju. Med priporocili oblastem vseh treh držav, Amnesty International poziva, naj oblasti nemudoma:

· uveljavijo pristop k izobraževanju romskih otrok, ki bo temeljil na njihovi integraciji v šolski sistem, ki se prilagaja njihovim potrebam in kulturi.

· ustavijo diskriminacijo Romov v šolah, predvsem na Hrvaškem, in sicer tako, da nadzorujejo sestavo razredov in kjer je to potrebno aktivnosti uciteljev, ki delajo z Romi. Poleg tega naj poskrbijo za izobraževanje osnovnošolskih uciteljev, da bi pripomogli pri odpravljanju negativnih stereotipov in predsodkov o Romih. V Sloveniji naj tudi zagotovijo, da romskih otrok ne bodo pošiljali v posebne šole, razrede ali skupine samo zato, ker so Romi, in da segregiranih razredov ne prikrijejo kot dopolnilnega pouka.



Amnesty International oblasti tudi poziva, naj sprejmejo konkretne in usmerjene odlocitve in zagotovijo:

· zadostno materialno podporo, na primer ucbenike, hrano, transport in žepnino, za romske otroke iz najrevnejšihdružin,

· da bodo romska kultura, zgodovina in obicaji Romov vkljuceni v ucni nacrt na vseh podrocjih ali šolah s pomembnim deležem romskih ucencev

· da bo romski jezik na šolah s pomembnim deležem romskih ucencev na voljo kot izbirni predmet tako za romske kot za neromske ucence;

· sistemsko in celovito vkljucitev ter zaposlitev romskih pomocnikov in mediatorjev v vseh šolah in vrtcih s pomembnim deležem romskih otrok,

· dostop do dovolj dolgega obdobja predšolske vzgoje za romske otroke, da bi tako olajšali premagovanje jezikovnih in drugih ovir, s katerimi se v osnovni šoli srecujejo romski otroci,

· da bodo imeli vsi pripadniki romske skupnosti in njihovi zakoniti zastopniki pravico vsebinsko sodelovati pri razvoju ukrepov za vkljucevanje Romov v izobraževanje,

· razvoj celostnega pristopa pri spodbujanju šolske prisotnosti vseh šoloobveznih romskih otrok, med drugim s sodelovanjem socialnih delavcev, zagotavljanjem, da je pravica do izobraževanja v interesu otroka in v skrajnem primeru z uveljavljenjem zakonskih dolocil o obvezni prisotnosti,

· zadostna financna in druga sredstva za polno uveljavitev nacionalnih akcijskih nacrtov in strategij za izboljšanje dostopa do izobraževanja za Rome.



Na mednarodni ravni so medvladne organizacije v zadnjih letih tako v državah bivše Jugoslavije kot tudi drugje spodbujale številne projekte in aktivnosti, povezane z Romi. Med cilje teh projektov spadata tudi zmanjševanje diskriminacije Romov in omogocanje vseh prednosti izobraževanja za romske otroke. Amnesty International poziva mednarodno skupnost - EU, Svet Evrope, Organizacijo za Varnost in Sodelovanje v Evropi, pristojne agencije ZN, Svetovno banko in države, ki so na tem podrocju v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem in v Sloveniji že prisotne - naj:

· skupaj z lokalnimi oblastmi podvojijo prizadevanja za spodbujanje vkljucenosti romskih otrok v izobraževanje, vkljucno z zagotavljanjem financne in druge podpore.



Amnesty International poziva predvsem EU, naj:

· zagotovi, da bodo sedanje in prihodnje pobude, usmerjene na Rome, namenjene specificnim problemom dostopa romskih otrok do izobraževanja, tako v državah clanicah kot tudi v kandidatkah in morebitnih kandidatkah,

· zagotovi, da bo Generalni direktorat za izobraževanje in kulturo pri Evropski komisiji proaktivno spodbujal boj proti diskriminaciji romskih otrok na podrocju izobraževanja.





********

Page 5 of 5

How you can help

AMNESTY INTERNATIONAL WORLDWIDE